Direktorica Nataša Češarek, po izobrazbi magistrica ekonomije, z možem Urbanom že deset let vodi Griffing in nadaljuje tradicijo družinskega podjetja. Ob svetovnem dnevu podjetnic, ki ga obeležujemo 18. maja, je spregovorila o izobraževalni in poklicni poti ter usklajevanju številnih vlog, ki jih imajo ženske podjetnice.
V osnovni šoli je sanjala o poklicu frizerke, zaradi ocen pa so jo nagovarjali k vpisu v srednjo šolo s 3-letnim programom. Bližnji so jo pri izobraževanju spodbujali in verjeli vanjo, zato se je vpisala v ekonomsko srednjo šolo in ugotovila, da ji ta poklic zelo ustreza. Kasneje je uspešno zaključila fakulteto, ob delu še magisterij, kot študentka pa je začela delati prav v naši proizvodnji. Danes se lahko pohvali z odličnim poznavanjem proizvodnih procesov, kar ji olajša marsikatero odločitev. Mladim ženskam, ki jih zanimata podjetništvo in vodenje pa sporoča, naj sledijo srcu in bodo vztrajne, saj lahko dosežejo vse, kar si želijo.
1. Ste si že od malih nog želeli postati direktorica oz. podjetnica?
V bistvu ne. Že v vrtcu in potem v osnovni šoli sem si želela postati frizerka, vendar sem se po spletu okoliščin vpisala v srednjo ekonomsko šolo. Tam sem spoznala, da je to poklic, ki mi ustreza. Sem pa vedno imela ambicije, želela sem si nekaj več, kar me je privedlo do nadaljevanja šolanja na fakulteti in magistrskem programu. Zahvaliti se moram svojim bližnjim, ki so me na tej poti podpirali. Na podlagi šolskega sistema v osnovni šoli in mojih ocen bi bila primerna za šolanje v kakšnem triletnem programu, zato sem še toliko bolj vesela, da so me bližnji spodbujali in pa da sem šolanje z lahkoto opravila. Znanje, ki sem ga pridobila v vseh teh letih, pri delu nadgrajujem in ob tem uživam.
2. Kako se kot podjetnica znajdete v pretežno moški panogi in ekipi?
V naši proizvodnji sem delala kot študentka, ko je bila samo moška družba, delo z njimi pa je bilo dobro. Ker sem karierno napredovala iz proizvodnje v pisarno in kasneje na vodilno mesto, mi danes znanje o proizvodnih procesih zelo pomaga pri vodenju, lažje pa sprejmem marsikatero odločitev. Je pa samo delo z moškimi v tem sektorju odlično.
3. V družbi se velikokrat opozarja na težko vlogo podjetnic, ki so hkrati žene in mame. Kako vi usklajujete te vloge?
Biti podjetnica, direktorica, hkrati še mama, gospodinja in v korona časih tudi učiteljica, je zahtevno. Mogoče imam srečo, ker z možem delava skupaj, on sicer v tehnološkem oddelku, jaz v menedžmentu. Je pa vse te vloge zagotovo težko usklajevati, saj enkrat trpi delo, drugič družina. Velikokrat se delovnik ne zaključi ob treh ali štirih, ampak se nadaljuje v razne večerne debate. Včasih je od službenega dela težko odklopiti, vendar imava z možem skupen cilj in mislim, da nama uspeva.
4. Kaj bi ob svetovnem dnevu podjetnic sporočili mladim ženskam, ki jih zanimata vodenje in podjetništvo?
Začetki so težki in zahtevajo veliko trdega dela, tudi kdaj v prostem času ali za vikend. Če hočeš biti uspešen, mora biti tudi nekaj odrekanja. Če imaš dobrega partnerja, s katerim lahko deliš občutke, ki te razume in pomaga tudi na gospodinjskem in družinskem področju, ne glede na to, ali dela v istem podjetju ali ne, pa je lažje. Slediti je treba srcu in biti vztrajen, saj ženske lahko dosežemo vse.
