Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je za letos napovedala skrčenje slovenskega BDP-ja za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala epidemije koronavirusa pa za 9,1 odstotka. Ob tem naj bi stopnja brezposelnosti dosegla 6,4 odstotka, po slabšem scenariju pa 6,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila ta stopnja 5,4-odstotna oz. v slabšem primeru 8,1-odstotna.
Do konca leta se pričakuje globok padec zasebne potrošnje za 6,6 odstotka. Gospodinjstva naj bi se obnašala previdneje in povečala varčevanje. Upad naročil in prekinitev dobavnih verig bosta močno vplivala na investicijske odločitve podjetij. Zmanjšal naj bi se obseg menjave s tujino, ki se bo okrepila šele v naslednjih letih.
Epidemija Covida-19 je na gospodarske panoge vplivala različno. Medtem ko se je turizem popolnoma ustavil, so nekatera podjetja s spletno prodajo beležila povečano rast. Po pogovoru s številnimi proizvajalci vrat, oken in stavbnega okovja ter trgovci se je poslovanje hitro vrnilo v stare tirnice, nekateri celo beležijo povečan obseg dela in zaposlujejo. OECD je sicer v svojem zadnjem poročilu navedel, da bo vpliv koronavirusa na največja gospodarstva sveta lahko 10-krat bolj obsežen, kot se ga je občutilo v prvih treh mesecih zadnje finančne krize leta 2008, kar pa zna vplivati tudi na proizvodnjo in prodajo vrat, oken in stavbnega okovja.
Epidemija koronavirusa različno vplivala na sektorje gospodarstva
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že konec februarja, ko so nastale prve težave v turizmu, transportu in logistiki, opozorila na težave v gospodarstvu in ocenila, da bo potrebna državna intervencija. Ko se je epidemija razširila, so tako na GZS kot na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) telefoni zvonili od jutra do večera.
Na OZS so se v času epidemije člani obračali predvsem za pomoč, informacije in nasvete, veliko je bilo vprašanj o ustreznih državnih ukrepih, ki so prepovedale določene dejavnosti. »Veliko naših članov se zaradi epidemije sooča z upadom naročil, kar tretjina jih načrtuje odpuščanja, saj dela za vse zaposlene ni dovolj,« je povedal predsednik OZS Branko Meh.
Tudi člani Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) se soočajo z različnimi posledicami. »V industriji so različne razmere, od takšnih, ki so zaznali padec naročil takoj, in drugih, ki ga zaznavajo zdaj, do tretjih, ki ga še ne zaznavajo. Med podjetji, ki celo rastejo, pa so denimo tista, ki se ukvarjajo s spletno prodajo,« je odzive strnil izvršni direktor Goran Novković.
Proizvodnja vrat in oken v času epidemije
Proizvajalci vrat in oken so v času epidemije sicer beležili upad naročil in prodaje, so pa kmalu spet poslovali v normalnem obsegu. Nekateri še vedno delajo za naročila, ki so bila sklenjena pred samo epidemijo oz. v začetku leta, tako da se bo šele kasneje v letu pokazalo realno stanje v tej industriji. Na splošno pa velja, da epidemija na to industrijo ni imela usodnega vpliva.
V Dekorpanelu, proizvajalcu dekorativnih panelov za vhodna vrata, padca prodaje več ne občutijo. »Naše delovanje po koncu epidemije poteka dokaj normalno. Med samo epidemijo je prodaja malo padla, sedaj pa delujemo v okviru zastavljenih ciljev. Prodaja se je po koncu epidemije vrnila v zastavljene tirnice, vendar nihče ne ve, kaj se bo zgodilo čez nekaj mesecev,« pravi njihova skrbnica ključnih kupcev Petra Pavlin.
Eden vodilnih evropskih proizvajalcev dekorativnih panelov za vhodna vrata Grad-Export je zaradi omejitev v času epidemije zaznal spremembe, vendar se je tako kot Dekorpanel hitro vrnil na stare tirnice. »Po ukinitvi ukrepov se je naše poslovanje vrnilo na raven, ki je enaka prejšnjemu letu. Naše stališče je, da bo letošnje leto enako dobro kot prejšnje. Delamo za naročila, ki so se sklenila v začetku leta, še preden se je virus Covid-19 pojavil, bo pa naslednje leto težje zaradi strahu in negotovostjo pred ponovnih širjenjem,« je dejal direktor Mario Šimić.
V ekey slovenija, proizvajalcu čitalnikov prstnih odtisov, so od polovice marca do približno konec aprila od proizvajalcev vrat zaznali manj naročil za čitalnike, prodaja v ostale tržne segmente, še posebej za novogradnje in investicije, pa je ostala nespremenjena oz. epidemija nanjo ni opazno vplivala.
Trgovine z izdelki stavbnega okovja v času epidemije
V Norici so v drugi polovici aprila in začetku maja beležili nekoliko manj naročil kot lani v istem obdobju. »Polno zasedena so bila proizvodna podjetja, ki so pretežno delala na gradbiščih ali na izvozu, proizvodnja oken in vrat za končne kupce v Sloveniji pa je nekoliko obstala. V juniju pa se je celotna proizvodnja okrepila,« je dejala direktorica Monika Žust
Da je za trgovci pestro obdobje, opozarja tudi generalni direktor VBH Felix Skutnik: »Prišli smo v situacijo, v kateri ne znaš natančno predvideti nadaljnjih dogodkov. Po padcu prometa zaradi pandemije, ki je sprožila ustavitev nekaterih ključnih poslovnih partnerjev v višini c. c. a. 30 %, so se stvari stabilizirale in se vračajo v normalna kolesja.« V VBH-ju so v času pandemije poslovali ključno samo na novogradnjah, prodaja v sektorju sanacij pa se je ustavila. »Po zaključku oz. razglasitvi konca izrednih razmer se stvari normalizirajo. Na objektih, ki so že v izgradnji, se dela nemoteno nadaljujejo, nova naročila prihajajo, zato ne pričakujemo tukaj bistvenih sprememb, razen v primeru, da se pandemija ponovi in pride drugi val zajezitev ter ukrepov o omejevanju gibanja,« še dodaja Skutnik.
V Flok okovju je epidemija oklestila promet za približno 50 %. »Od razglasa epidemije pa do konca aprila nam je promet padel za približno 50 %, od 1. maja naprej pa kot da epidemije ne bi bilo. Izpad tistega meseca in pol bomo nadoknadili, kaj bo prinesla prihodnost, pa je za naš sektor težko napovedati. Trenutno še podelujemo naročila, ki smo jih prejeli že prej,« je povedal direktor Boris Kermavnar.
Napovedi za gospodarstvo
Po številnih napovedih se bo letos slovenski BDP skrčil, v prihodnjih letih pa bo postopoma rastel. OEDC napoveduje letos njegovo skrčenje za 7,8 odstotka, Banka Slovenije skrčenje za 6,5 odstotka, medtem ko Evropska komisija napoveduje okoli 7-odstotno skrčenje. Za prihodnje leto OECD napoveduje 4,5-odstotno rast, Banka Slovenije za prihodnji dve leti med 3,6- in 4,9-odstotno rast, Evropska komisija pa je spremenila napoved iz 7-odstotne rasti na 6-odstotno.
Slabše gospodarsko stanje Evropska komisija napoveduje Evropski uniji. Letos naj bi bil upad BDP-ja 8,3-odstotni, naslednje leto pa naj bi beležili 5,8-odstotno rast. Makroekonomski podatki tako kažejo, da bo okrevanje potekalo relativno hitro, ko bo globalna epidemija pod nadzorom.
»Glede na okoliščine Evropska komisija napoveduje Sloveniji razmeroma ugoden scenarij, a nekateri menijo, da to ni verjetno. Dr. Egon Zakrajšek, znan slovenski makroekonomist, pravi, da v svetu o scenariju »V« lahko le sanjamo. Precej je odvisno od svetovnih epidemioloških razmer, morebitnega drugega vala itn. Dejstvo pa je, da bodo posledice velike,« pravi Goran Novković iz SBC in dodaja: »Z novim korona virusom se navajamo živeti, zato je bolj pričakovati lokalne karantene za zajezitev širjenja epidemije kot pa nacionalne, kot smo jim bili priče v zadnjih mesecih.«
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije verjamejo, da bo država zmogla prebroditi tudi to krizo. »Napovedi kažejo, da bomo imeli velik padec BDP-ja, ki pa naj bi mu sledil hiter odboj. V prihodnjih dveh letih naj bi tako spet imeli gospodarsko rast v višini 4,9 oziroma 3,6 odstotka. Zagotovo je epidemija pustila posledice tudi v segmentu malega gospodarstva, a verjamem, da bomo s takojšnjimi ukrepi lahko pomagali obdržati podjetja in delovna mesta. Pri okrevanju bo pomagala tudi poroštvena shema, ki bo vsaj delno rešila problem nelikvidnosti,« poudarja Branko Meh.
|
»Vsaka kriza je priložnost za prilagodljiva in hitra podjetja, da lahko prehitevajo po levi.« Boštjan Gorjup, GZS |
Boštjan Gorjup iz GZS pa je v pogovoru med državo in gospodarstvom izpostavil, da bo v prihodnje lahko več priložnosti za podjetja v Evropi: »Evropska industrija se je naučila, kaj pomeni predolga dobavna veriga, zato sem prepričan, da bo veliko poslov prišlo nazaj iz Azije. Te priložnosti bodo na voljo predvsem tu v Srednji Evropi. Tu so priložnosti, da podjetja z dobrim finančnim zaledjem ali s pomočjo banke SID ponudijo nove izdelke in najdejo rešitve. Vsaka kriza je namreč na drugi strani tudi priložnost za prilagodljiva in hitra podjetja, da lahko prehitevajo po levi.«
Nižji prihodki podjetij in upad naročil
Po junijski gospodarski anketi, ki jo je med 272 podjetji iz predelovalnih in storitvenih dejavnosti izvedla Gospodarska zbornica Slovenije, kar 80 % podjetij do konca leta pričakuje zmanjšanje prihodkov. Po anketi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pa se bo kar 91 % anketirancev v prihodnjih mesecih soočalo z upadom naročil, od teh jih tretjina napoveduje odpuščanja.
Napovedi količine upada naročil (v %) v letu 2020 po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice
Izvoz in prisotnost na tujih trgih
V povprečju naj bi se letos za 14 % v primerjavi z lanskim letom zmanjšal izvoz. Kar 63 % podjetij do konca leta pričakuje zmanjšanje izvoza v primerjavi z lanskim letom, menijo pa, da se bo v 2020 skupen prihodek od prodaje znižal bolj kot pa izvoz. Zaradi epidemije koronavirusa so podjetja beležila večjo dinamiko zmanjševanja izvoznih trgov kot povečevanja, okoli 50 % podjetij pa meni, da se je zmanjšal tudi izvoz na trge Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope (po podatkih junijske gospodarske ankete GZS).
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
Pri trgovcih stavbnega okovja sprememb v mednarodnem poslovanju in izvozu na dolgi rok ne pričakujejo. »Glede na to, da se večina oken in vrat proda znotraj Evrope, ne pričakujem bistvenih sprememb. Seveda pa se lahko vse hitro spremeni, če bodo politični interesi v nasprotju z interesi Evrope,« pravi Monika Žust iz Norice.
Podobno mišljenje delijo tudi v VBH-ju. »Ne pričakujemo večjih sprememb na dolgi rok. Situacija, vezana na dodeljevanje finančnih sredstev iz strani države in s tem določenimi stimulacijami za domače gospodarstvo, je zgolj trenutna in kratkoročna. Sedaj se vsi bolj obračamo na domači trg, dolgoročno pa zagotovo ostajamo tudi na tem področju država izvoznica,« pravi Felix Skutnik.
Nakupne navade potrošnikov
Po mnenju izr. prof. Tine Vukasinović iz Doba fakultete je zaradi koronakrize več preudarnosti in prilagodljivosti ter manj impulzivnih in nenačrtovanih nakupov. Potrošniki delijo informacije, k čemur je pripomogla večja digitalna povezanost. Nakup tako že dolgo ni več odvisen zgolj od kakovosti izdelka, temveč tudi od priporočila ali mnenja osebe, ki ji potrošnik zaupa. Pri izdelkih višje vrednosti, kjer nakup ni impulzivne narave in potrošnik išče več informacij, pa k nakupni odločitvi pripomorejo informacije na dobro dodelanih spletnih portalih podjetij in njihova dostopnost potrošnikom.
Igor Sterle opaža, da se je zaradi koronakrize obnašanje kupcev spremenilo: »Pred epidemijo so kupci želeli izdelke videti, se jih dotakniti, jih preizkusiti. V času epidemije so kupci potrebne informacije pridobivali prek spleta in telefona. Lastno uporabniško izkušnjo pri ogledu izdelka so nadomeščali z iskanjem ocen, mnenj in referenc na spletu. Upam si trditi, da bodo kupci, ki so v času epidemije prepoznali digitalne medije kot uporabno pomoč pri izbiri in nakupu, to prevzeli kot navado.«
Med drugim Sterle še ocenjuje, da bo vse manj tistih, ki se bodo odločali za cenene izdelke dvomljive kakovosti: »Ne zaradi spremenjenih nakupovalnih navad, pač pa se zaradi vse večje premoženjske razslojenosti prebivalstva kupci odločajo med nakupom izdelkov večje vrednosti ali pa nakupa sploh ne opravijo. Ocenjujem, da bo vse manj tistih, ki se bodo odločali za cenene izdelke dvomljive kakovosti. Tisti, ki si bodo določeno rešitev lahko privoščili, pa bodo zahtevali najboljše in bodo za to pripravljeni tudi plačati.«
V Dekorpanelu so prepričani, da bo v primeru več valov epidemije koronavirusa prišlo do padca prodaje vrat in oken. »Glede na nestabilno gospodarstvo in odpuščanja v podjetjih se bodo tudi nakupovalne navade ljudi – v smislu manjše potrošnje in opustitve nenujnih nakupov – spremenile,« pravi Petra Pavlin. Podobno je prepričan tudi Mario Šimić iz Grad-Exporta: »Mislim, da bo v naslednjem letu manj proizvodnje vrat in oken. Potrošniki bodo bolj previdni pri nakupih in bodo bolj varčevali. Se pa že sedaj obračajo na domače proizvode, kar smatram za dobro.«
|
»Upam si trditi, da bodo kupci, ki so v času epidemije prepoznali digitalne medije kot uporabno pomoč pri izbiri in nakupu, to prevzeli kot navado.« Igor Sterle, ekey slovenija |
Boris Kermavnar iz Flok okovja primerja trenutno stanje z lučjo, ki jo je nekdo ugasnil, sedaj pa je ponovno prižgana in močno sveti: »Za zdaj kakšnih sprememb še ne opazimo, je pa res, da podelujemo stvari, ki so bile naročene že pred epidemijo«.
»Vse je odvisno od politike. Če pomoč gospodarstvu ne bo prišla v prave roke, se bo potrošnja zmanjšala. Trenutno imajo vsi naši kupci dobro zasedene proizvodnje kapacitete, je pa res, da so imeli lani nekateri v tem času zasedene proizvodnje za več mesecev naprej, letos pa ne,« poudarja Monika Žust iz Norice.
Večjih sprememb v nakupnih navadah potrošnikov pa ne pričakujejo v VBH. »Stavbno pohištvo je del arhitekture in zahteva strokovno svetovanje. Zagotovo obstajajo in bodo obstajale možnosti informativnega značaja za končnega potrošnika v obliki digitalizacije, kar se tiče same izvedbe pa seveda ne vidim bistvenih sprememb od samega svetovanja na objektih, izmere stavbnega pohištva do same vgradnje,« dodaja Felix Skutnik.
Prilagajanje spremembam in priložnosti za rast proizvajalcev vrat in oken
»Podjetje mora imeti dovolj sredstev, da dela vsaj tri mesece brez kakšnih prilivov,« pravi direktor Grad-Export Mario Šimić in dodaja: »Vedno smo osredotočeni na proizvodni proces in se zavedamo, kako lahko določene situacije vplivajo na potek, vendar si nikoli nismo mislili, kako lahko posel praktično stoji, kot se je pokazalo v epidemiji.«
Podobno mnenje o pomembnosti kondicije podjetja in stabilnosti okolja delijo v Dekorpanelu. »Med samo epidemijo je bilo razvidno, da lahko vsak trenutek neka zadeva zamaje gospodarstvo, zato je še toliko bolj pomembno ustvarjanje stabilnega okolja,« dodaja Petra Pavlin.
|
»Vsak trenutek lahko neka stvar zamaje gospodarstvo, zato je še toliko bolj pomembno ustvarjanje stabilnega okolja.« Petra Pavlin, Dekorpanel |
Rešitve za prihodnost proizvajalci vidijo v prilagajanju tržišču, izdelavi novih izdelkov in povezovanju. »Ob pojavi koronavirusa in upada prodaje panelov za vhodna vrata smo se odločili izdelovati nekaj novega, kar tržišče potrebuje. Tako smo izdelali preko 3000 dezinfekcijskih barier za obutev in jih prodajali po Hrvaški, Romuniji, Španiji, Irski itd. Na ta način smo zapolnili primanjkljaj, ki je nastal zaradi padca prodaje panelov vhodnih vrat,« pojasnjuje Mario Šimić.
»Povezovanje partnerjev je pomembno tako v proizvodnem kot prodajnem procesu. Že samo s stališča kupca gledano je ključno, da pod sliko končnega izdelka vsi sodelujoči v proizvodnem procesu stavbnega pohištva nastopajo enotno. Nedopustno in do kupca neodgovorno je, da dobavitelj stavbnega pohištva ne pozna v svoj izdelek vgrajenih komponent in da kupcu zanje ne nudi ustrezne poprodajne podpore, poudarja Igor Sterle iz ekeya in dodaja: »Gledano s stališča proizvajalca stavbnega pohištva in tudi dobavitelja komponent zanj je partnersko sodelovanje ključno. Oba bosta imela boljšo možnost preživetja, če se bosta zavedala, da se s skupnim kakovostnim izdelkom trgu predstavljata enotno.«
Bo digitalizacija ključna prilagoditev v prihodnosti ali bo človeški stik za prodajo še vedno bistvenega pomena?
Ključna prilagoditev v epidemiji je bila zagotovo digitalizacija. Podjetja so del poslovanja preselila na splet in tam iskala rešitve. »Priznati je treba, da so nekateri obrtniki v tem času imeli celo več naročil kot pred epidemijo, povečala se je spletna prodaja, veliko podjetij je zaradi nastale situacije doživelo digitalno transformacijo. Za obdobje po epidemiji pa bo ključno tudi iskanje novih poslovnih priložnosti, iskanje novih trgov, razvijanje novih produktov itd. Kriza je čas, ko lahko z iznajdljivostjo in odzivnostjo prehitimo konkurenco. Veliko je torej odvisno od nas, kako se bomo odzvali,« poudarja prvi mož obrtne zbornice Branko Meh.
Poleg digitalizacije se znajo krepiti dobavne verige, podjetja pa povezovati. »V industriji se bodo krepile dobavne verige, ker bodo manj stabilne zaradi lokalnih ukrepov. Najbrž bo globalizacija bolj regionalna, a ne v vseh panogah. Podjetja utegnejo biti bolj povezana, ker bo to ključno za varnost in uspešnost poslovanja ob morebitnih večjih nihanjih. Digitalizacija pa ima odprta vrata. Koliko ljudi je denimo pred epidemijo uporabljalo aplikacije za sestanke na daljavo, koliko pa jih danes?« ocenjuje Goran Novković iz SBC.
Digitalizacija je eden izmed ključnih temeljev za prihodnost, so prepričani v GZS. »Dobro je, da čim prej implementiramo tehnološke rešitve, ki bodo skrajšale administrativne postopke in fizične poti, s tem pa se bo povečala hitrost spreminjanja odločitev, da bomo lahko jutri še bolje in hitreje poslovali,« sporoča Boštjan Gorjup.
|
»Priznati je treba, da so nekateri obrtniki v tem času imeli celo več naročil kot pred epidemijo, povečala se je spletna prodaja, veliko podjetij je zaradi nastale situacije doživelo digitalno transformacijo.« Branko Meh, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije |
Koliko je digitalizacija sploh primerna za B2B sektor in prodajo višjecenovnih izdelkov, katerih kakovost je najbolj vidna v živo, je večno vprašanje. Zagotovo je stik v živo pri izdelkih višjega cenovnega razreda skoraj zaželen, ne pa tudi nujen. Veliko kupcev vrat in oken svojo nalogo opravi že prej, se o lastnostih pozanima na spletu, pokliče ali klepeta v spletnih klepetalnikih s prodajalci in sporoča svoje želje prek konfiguratorjev, je pa po mnenju proizvajalcev vrat in oken v neki fazi nakupnega procesa osebni stik skoraj da nujen.
Igor Sterle iz ekey slovenija je mnenja, da vseh nakupnih korakov ne bomo mogli ali želeli prepustiti digitalnim kanalom: »Po moji oceni želja oz. potreba po osebnem stiku raste premosorazmerno s ceno oz. z vrednostjo izdelka. Vrednost je namreč v očeh kupca. In če izdelku ali storitvi, ki jo kupuje, pripisuje dovolj veliko vrednost, bo od ponudnika zahteval in pričakoval določena zagotovila, da je njegova odločitev prava.«
Podobno razmišljajo tudi v Grad-Exportu. »Nekatere stvari se bodo zagotovo preselile na splet, vendar bo po moji oceni v mizarstvu in proizvodnji vrat še vedno večji del ostal v neposredni prodaji. Kupec mora namreč vrata videti v živo, ker na ta način dobi vpogled v pravo kakovost,« dodaja Mario Šimić, medtem ko se v Dekorpanelu z digitalizacijo spogledujejo že dlje časa in poudarjajo, da so se je posluževali že pred epidemijo.
Drugačno izkušnjo imajo v podjetju Matjaž, ki so generalni zastopnik za nemškega proizvajalca vrat Hörmann. V času epidemije so se odločili za virtualno povezavo s kupci prek spletnega asistenta oz. spletnega pogovornega robota (klepetalnika), kar se je izkazalo za odlično potezo. Prek klepetalnika so strankam odgovarjali njihovi komercialisti, ki so delali od doma, na ta način pa jih je podjetje aktiviralo, da so še vedno lahko svetovali strankam v živo.
|
»Želja oz. potreba po osebnem stiku raste premosorazmerno s ceno oziroma z vrednostjo izdelka. Če kupec izdelku ali storitvi pripisuje dovolj veliko vrednost, bo od ponudnika zahteval in pričakoval določena zagotovila, da je njegova odločitev prava.« Igor Sterle, ekey slovenija |
Trgovci stavbnega okovja tako kot proizvajalci vrat in oken vidijo velike priložnosti v digitalizaciji svojih procesov, kljub temu pa v določenih situacijah ta ne more nadomestiti človeškega stika. Večino poslovanja na daljavo v digitalnih oblikah se že dolgo časa poslužujejo v Flok okovju, kjer nimajo stika s končnim potrošnikom.
Tudi v VBH-ju so pri digitalizaciji prilagodljivi. »Vsekakor se je že v tem času pokazalo, kako smo ljudje iznajdljivi in razmišljamo naprej. Digitalizacija je tako daleč napredovala, da se je uporabljala že pred pandemijo, v času izrednih razmer pa se je še okrepila. Vsi ugotavljamo, da z njo skrajšujemo in optimiziramo delavne procese, kar pomeni, da privarčujemo časovno kot tudi finančno. Ogromno podjetij, predvsem pa trgovine, smo tukaj zelo prilagodljivi. Je pa seveda jasno, da brez določenih osebnih kontaktov in strokovnih srečanj tudi v prihodnje ne bo šlo,« pravi Felix Skutnik.
V Norici tako kot v VBH-ju ne pričakujejo popolne digitalizacije, saj »so polizdelki in izdelki zahtevni in jih je težko naročati brez svetovanja. Zaenkrat ne pričakujejo popolne digitalizacije oz. veliko spletnih naročil, popolnoma enako pa ne bo več nikoli, pravi Monika Žust.
Je prihodnost naklonjena velikim proizvajalcem vrat in oken ali tudi srednjim, malim in mikro podjetjem?
Epidemija koronavirusa je najbolj vplivala na mala in srednje velika podjetja, v katerih že nekaj dni zaostanka dela pomeni veliko izgubo, zato je smiselno vprašanje, kaj jim potem prinaša prihodnost in ali je preživetje podjetij na splošno v krizah odvisno zgolj od njihove velikosti?
»Manjša in srednje velika podjetja imajo celo prednost, ker so bolj prilagodljiva,« pravi Petra Pavlin iz Dekorpanela, medtem ko so v Grad-Exportu mnenja, da ni toliko važna velikost podjetja, kot je kapital. »Prihodnost je svetla za podjetja z večjim kapitalom ne glede na to, ali so velika, srednja ali mala. Najvažnejša je racionalna poraba denarja in pametno upravljanje z investicijami. Mi smo kot podjetje organizirani tako, da lahko brez prilivov sredstev delamo tri mesece,« pojasnjuje Mario Šimić.
|
»Prihodnost je svetla za podjetja z večjim kapitalom ne glede na to, ali so velika, srednja ali mala.« Mario Šimić, Grad-Export |
Igor Sterle iz ekey slovenija pa poudarja, da finančni rezultat ni nujno enak uspešnosti podjetja: »Podjetje je veliko in ima močen kapital, ko ga kot takega prepoznava kupec. Od tega je namreč odvisna njegova finančna rast. Finančnega rezultata ne želim enačiti z uspešnostjo ali kakovostjo podjetja. Po njegovem mnenju bo poepidemijski čas presejal trg. »Podjetja, ki so že sedaj stavila na pošten odnos do kupca, strokovnost, dolgoročno strategijo in skrb za svoje mesto v verigi, se bodo veliko lažje spopadla z upadom povpraševanja kot podjetja, ki so svojo poslovno priložnost iskala v trenutnih tržnih prebliskih,« še dodaja Igor Sterle.
|
Preberite še: |
